- upepelítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od upepeliti: upepelitev lesa / pokojnik bo ležal do upepelitve na ljubljanskih Žalah; upepelitev trupla
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
upepelítven — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na upepelitev: upepelitveni postopek / upepelitvena peč … Slovar slovenskega knjižnega jezika