- uničeválka
- -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od uničevalec: uničevalka vrtnih škodljivcev / rja je huda uničevalka železa / knjiž., ekspr. večna uničevalka smrt
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
uničeválka
Look at other dictionaries:
gonobílka — e [u̯k] ž (ȋ) star. uničevalka: smrt gonobilka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
