- umetníčiti
- -im nedov. (í ȋ) slabš. izražati se oblikovno zapleteno, nenaravno: ta glasbenik, pesnik rad umetniči / umetničiti v melodiji // delati kaj oblikovno zapleteno, nenaravno: umetničiti govor
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
umetníčenje — a s (ȋ) glagolnik od umetničiti: preprosto izražanje in umetničenje / razložiti kaj brez umetničenja / umetničenje oblike … Slovar slovenskega knjižnega jezika