- ulómkov
- -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ulomek: ulomkova vrednost / ulomkova črta vodoravna ali poševna črta, ki loči števec in imenovalec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ulómkov
Look at other dictionaries:
adícija — e ž (í) mat. seštevanje: adicija ulomkov // knjiž. dodajanje, sestavljanje: ljudska pesem se je spreminjala tudi z vidika adicije ◊ kem. vezanje atomov ali atomskih skupin na molekule nenasičenih spojin … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpráviti — im dov. (á ȃ) 1. narediti, povzročiti, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati: odpraviti izkoriščanje, lakoto, nepismenost, suženjstvo; odpraviti napake, razvade, nepravilnosti v podjetju / odpraviti določene upravne enote; odpraviti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
seštévanje — a [sǝš in seš] s (ẹ) glagolnik od seštevati: seštevanje stroškov / seštevanje celih števil, ulomkov; znak za seštevanje; seštevanje in odštevanje / okrajšano seštevanje pri katerem se seštevajo zaokrožena števila / stroj za seštevanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ulómčen — čna o prid. (ọ̑) mat. ulomkov: ulomčna črta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
