- ukrívljenje
- -a s (ȋ) glagolnik od ukriviti: ukrivljenje železne palice
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
uklòn — ôna m (ȍ ó) 1. glagolnik od ukloniti: uklon ponosa, volje / materin uklon jo je prizadel ∙ star. delati uklone na stran odklone, premike 2. fiz. pojav, da se valovanje v bližini izvirov in ovir ne širi premo: uklon svetlobe, zvoka 3. teh.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika