- uklétje
- -a s (ẹ̑) glagolnik od ukleti: bati se ukletja // ukletost: s tistim trenutkom je bilo ukletja konec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
uklétev — tve ž (ẹ̑) glagolnik od ukleti: preprečiti ukletev / ekspr. ukletev leži na hiši, zato ni sreče ne zdravja // ukletost, ukletje: rešiti koga ukletve … Slovar slovenskega knjižnega jezika