- ukazoválen
- -lna -o prid. (ȃ) ki (rad) ukazuje: on je preveč ukazovalen / glas je postal ukazovalen; trda, ukazovalna beseda ukazoválno prisl.: ukazovalno reči, zamahniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ukazoválen
Look at other dictionaries:
súltan — a m (ȗ) v nekaterih državah vladar: postati sultan; sultana je nasledil brat / nekdaj turški sultan; sultan Murat ∙ ekspr. ta človek je pravi sultan zelo ukazovalen, brezobziren … Slovar slovenskega knjižnega jezika
súltanski — a o prid. (ȗ) nanašajoč se na sultane: sultanska oblast / sultanska Turčija Turčija do odprave monarhije leta 1922 ∙ ekspr. sultanski nastop ukazovalen, brezobziren … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ukazljív — a o prid. (ȋ í) star. ukazovalen: biti ukazljiv ukazljívo prisl.: veslo iz rok, je rekel ukazljivo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žandár — ja m (ȃ) nekdaj orožnik: žandarji so roparja že ujeli; patrulja žandarjev ● slabš. učitelj je bil pravi žandar je bil gospodovalen, ukazovalen; publ. ta država hoče imeti vlogo svetovnega žandarja samovoljno urejati razmere na svetu ◊ etn.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
