- uglájenost
- tudi uglajênost -i ž (ā; é) lastnost, značilnost uglajenega človeka: njegova uglajenost jo je očarala; svetovljanska uglajenost / uglajenost v vedenju / govorniška uglajenost
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
uglájenost
Look at other dictionaries:
svetovljánski — a o prid. (ȃ) ki je široko, svetovno razgledan in zelo uglajen: svetovljanski človek; bila je svetovljanska dama // ki vsebuje, izraža tako razgledanost in uglajenost: ima svetovljanski nastop; svetovljanska uglajenost; svetovljansko vedenje /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fórma — e ž (ọ̑) 1. navadno s prilastkom določen videz, ki ga ima stvar v prostoru; oblika: pravokotna forma stavbe; čevlji so izgubili prvotno formo / moderna forma pohištva / mokra obleka je še bolj poudarila njene oble forme / gotske forme na fasadi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kozmopolitízem — zma m (ȋ) 1. nazor, po katerem človek ne pripada posameznemu narodu, državi, ampak svetu kot celoti: pesnikov prehod od kozmopolitizma k patriotizmu / kozmopolitizem stoikov / slabš. zaiti v hud buržoazni kozmopolitizem 2. široka, svetovna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
negovánost — i ž (á) lastnost negovanega človeka: odlikovala jo je uglajenost in negovanost / telesna negovanost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
noblésa — e ž (ẹ̑) knjiž. 1. imenitnost, gosposkost, odličnost: neznanec je vzbujal vtis noblese / kopalnica je bila tedaj že vrhunec noblese / v gledališče hodi samo zaradi noblese da bi delal imeniten vtis // uglajenost, dovršenost, prikupnost: vse zna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odbránost — i ž (á) knjiž., redko uglajenost, izbranost: jezikovna, stilna odbranost pesmi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prázen — zna o prid. (á) 1. v katerem, na katerem ni ničesar: prazen kozarec, zaboj; prazen prostor, stol; prazna miza, posoda / prazen list nepopisan; prazen tovornjak ki ni naložen 2. nav. ekspr. v katerem določenih stvari ni ali so v majhnem številu, v … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svetovljánstvo — a s (ȃ) široka, svetovna razgledanost in velika uglajenost: njegovo svetovljanstvo se kaže tudi v pesmih; v svoje okolje prinaša nekaj demokratičnega svetovljanstva / nacionalizem in svetovljanstvo kozmopolitizem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svétski — a o prid. (ẹ̑) knjiž. svetovljanski: bil je svetski človek; svetska dama / svetske navade / svetska uglajenost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
