učinkovánje

učinkovánje
-a s (ȃ) glagolnik od učinkovati: kislina se med učinkovanjem segreje / učinkovanje strupa, zdravila / učinkovanje tehnološkega razvoja na gospodarstvo / pomirjevalno učinkovanje glasbe / režiserjeve možnosti učinkovanja na gledalca

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • abrazíja — e ž (ȋ) 1. geol. izpodjedanje, rušenje morske obale zaradi razdiralnega delovanja valov: učinkovanje abrazije 2. med. ostrganje tkiva: abrazija maternične sluznice …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • antiséptičen — čna o prid. (ẹ) med. ki uničuje kužne klice: antiseptična sredstva / antiseptično učinkovanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dejstvovánje — a s (ȃ) glagolnik od dejstvovati: vse svoje dejstvovanje je usmeril k najvišjemu cilju; poklicno dejstvovanje / dejstvovanje narave učinkovanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • eksponírati — am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž., redko postaviti na ogled, razstaviti: eksponirati redke znamke 2. knjiž. napraviti opazno, poudariti: s črtanjem nekaterih mest v partituri je eksponiral glasove in tekst 3. knjiž. v začetku nakazati potek,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • háptičen — čna o prid. (á) um. ki daje možnost dojemanja v treh razsežnostih: haptično učinkovanje slike; haptično jedro plastike …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • narkótik — a m (ọ) 1. sredstvo, ki povzroča ugodje in lajša bolečine; mamilo: uživati narkotike; zastrupiti se z narkotikom; močen narkotik; naravni, umetni narkotiki; učinkovanje narkotika 2. med. sredstvo za narkozo, omamilo: inhalacijski narkotik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ohromíti — ím dov., ohrómil (ȋ í) 1. narediti kaj hromo: ohromiti mišico; strup mu je ohromil ude // povzročiti, da kdo ne more normalno opravljati dela: strah ga je ohromil, da ni mogel misliti; pren. ohromiti pogum, voljo 2. ekspr. preprečiti delovanje,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • osvetlíti — ím dov., osvétli in osvêtli; osvétlil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj svetlo, vidno: razstavljene kipe in slike so osvetlili z reflektorji; petrolejka je medlo osvetlila sobo / blisk je za hip osvetlil pokrajino; pren., ekspr.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • osvetljeváti — újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da postane kaj svetlo, vidno: oder so izmenoma osvetljevali in zatemnjevali; svetilka slabo osvetljuje prostor / vzhajajoče sonce osvetljuje vrhove // oskrbovati s svetlobo: ceste nič ne osvetljujejo 2.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • paralizírati — am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti kaj hromo; ohromiti: droga je paralizirala ude / nikotin ga je za nekaj časa paraliziral // povzročiti, da kdo ne more normalno opravljati dela: strah ga je paraliziral, da ni mogel misliti / s temi besedami je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”