- ubóžica
- -e ž (ọ̑) ekspr. usmiljenja, pomilovanja vredna ženska: ubožica že dolgo boleha / kot nagovor ti ubožica, kaj si morala prestati
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bóžica — 1 e ž (ọ̑) star., v mnogoboštvu žensko božansko bitje; boginja: božica Afrodita; božica ljubezni; zdela se mu je kot mlada božica 2 e ž (ọ̑) redko ubožica, revica: pokliči jo, božico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tí — têbe zaim., têbi, têbe, têbi, tebój in tábo, enklitično rod., tož. te, daj. ti (ȋ) 1. izraža (bližnjo) osebo, ki jo govoreči ogovarja a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: kamor greš ti, grem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika