- ubogljívost
- -i ž (í) lastnost ubogljivega človeka, zlasti otroka: ubogljivost otroka / starši zahtevajo ubogljivost
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
poslúšnost — i ž (ú) 1. ubogljivost: starši so zahtevali poslušnost 2. pokornost, pokorščina: obljubiti, odreči poslušnost; prisiliti koga k poslušnosti; poslušnost zakonom, do zakonov ● ekspr. noge so mu odpovedale poslušnost ni mogel več hoditi ◊ lov.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika