- ubéžnik
- -a m (ẹ̑) kdor ubeži, pobegne: zasledovati ubežnika; ubežnik iz zapora / knjiž., redko politični ubežnik politični begunec; vojaški ubežnik dezerter
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ubéžnik
Look at other dictionaries:
Некуда бежать (фильм) — Некуда бежать Nowhere To Run Жанр мелодрама боевик приключения Режиссёр … Википедия
Некуда бежать — Nowhere to Run Жанр мелодрама боевик драма Режиссёр Роберт Хармон … Википедия
martolóz — a m (ọ̑) 1. zgod., v fevdalni Turčiji pripadnik plačanih obmejnih enot, navadno kristjan: turški martolozi 2. nav. ekspr., nekdaj vojaški ubežnik, razbojnik: kradel je kot martoloz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preletéti — ím dov., prelêtel (ẹ í) 1. leteč priti čez kaj: jata ptic je preletela zaliv / letalo je preletelo gorovje / ekspr. blisk je preletel nebo je švignil čez nebo 2. leteč opraviti kako pot: ugotovili so, da je ptič preletel deset tisoč kilometrov / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ubéglec — a [lǝc] m (ẹ̑) zastar. ubežnik: zasledovati ubegleca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ubéžnica — e ž (ẹ̑) ženska oblika od ubežnik: ujeti ubežnico; ubežnica iz vzgojnega doma … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zalésti — lézem dov. (ẹ ẹ̑) 1. priti skrivoma, pritajeno z določenim namenom dovolj blizu koga: zalesti divjad, srnjaka / zalesti kragulje gnezdo / zalesti vlomilca 2. ekspr. zaiti: na poti domov so zalezli; ne vem, kako sem zalezel na to cesto / zalesti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
