- tvórjenje
- -a s (ọ̄) glagolnik od tvoriti: tvorjenje glasov / tvorjenje zaščitne plasti / tvorjenje besed
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
tvórjenje
Look at other dictionaries:
besedotvórje — a s (ọ̑) lingv. tvorjenje in sestava besed: odkrivati zakone besedotvorja // nauk o tem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
derivácija — e ž (á) 1. teh. speljevanje, odvajanje vode iz naravne struge: derivacija k hidrocentrali; derivacija za namakalne namene 2. voj. odklon izstrelka od smeri streljanja: meriti derivacijo ◊ lingv. tvorjenje novih besed iz podstave s priponami,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
državotvóren — rna o prid. (ọ̄) ki ima sposobnost za tvorjenje, ustvaritev države: ta zbor je bil prvo državotvorno dejanje naroda; zgolj politično gibanje je polagoma preraslo v državotvorno / odrekati majhnemu narodu državotvorno sposobnost // ki podpira… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
državotvórnost — i ž (ọ̄) sposobnost za tvorjenje, ustvaritev države: so narodi, ki niso nikdar mogli izpričati svoje državotvornosti; stoletja so nam odrekali državotvornost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fáktor — ja m (á) 1. kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje; dejavnik, činitelj: glavni, pomembni, važni faktorji; kulturni, politični, vzgojni faktor; narediti kaj pod pritiskom zunanjih faktorjev; faktor gospodarstva, napredka,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fonácija — e ž (á) lingv. tvorjenje glasu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glasílka — e ž (ȋ) nav. mn., anat. prožna guba sluznice v grlu za tvorjenje glasu: napenjati glasilke; vnetje glasilk / ekspr. ta otrok ima pa dobre glasilke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpeljáva — e ž (ȃ) 1. glagolnik od izpeljati: izpeljava načrta / izpeljava vaje / drama je v izpeljavi konflikta šibka / izpeljava formule 2. nav. mn., publ. misel, dognanje: v avtorjevih izpeljavah je nakazana rešitev tega problema 3. knjiž., redko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
júkstapozícija — e ž (ȗ í) knjiž. razvrstitev, položaj, pri katerem so stvari druga poleg druge: delci stojijo v jukstapoziciji z drugimi delci / gradivo je podal kot linearno jukstapozicijo dejstev, brez medsebojne povezave ◊ lingv. tvorjenje, sestavljenost… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kulturotvóren — rna o prid. (ọ̄) knjiž. ki ima sposobnost za tvorjenje, ustvarjanje kulture: kulturotvorna dejavnost; narod kot izvor kulturotvornih sil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
