čólnek — nka [u̯n] m (ọ̑) čolniček: spustiti papirnat čolnek v vodo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čolnìč — íča in čólnič a [u̯n] m (ȉ í; ọ̑) raba peša manjšalnica od čoln; čolniček: odpeti čolnič; pesn. čolnič življenja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izskakováti — újem nedov. (á ȗ) 1. skakati iz česa, navadno iz prometnega sredstva: padalci izskakujejo v določenih presledkih 2. premikati se s prvotnega, navadnega mesta: čolniček pri teh statvah pogosto izskakuje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izskočíti — skóčim dov. (ȋ ọ̑) 1. skočiti iz česa, navadno iz prometnega sredstva: padalec je izskočil prepozno; izskočiti iz letala, vlaka 2. prenehati biti na prvotnem, navadnem mestu: čolniček pri teh statvah pogosto izskoči; pero je izskočilo iz napete … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lučálo — a s (á) v starem in srednjem veku orožje, ki se meče, ali priprava, s katero se meče: kopje in druga lučala ◊ tekst. del statev, ki meče čolniček skozi zev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potonévati — am nedov. (ẹ) knjiž. toniti: čolniček potoneva / pesem potoneva v daljavi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
snoválka — e [u̯k in lk] ž (ȃ) 1. tekst. delavka, ki snuje: biti snovalka 2. nar. priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti; čolniček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
snoválnica — e [tudi u̯n] ž (ȃ) nar. priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti; čolniček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
suválnica — e ž (ȃ) nar. zahodno priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti; čolniček: s suvalnico potegniti votkovo nit … Slovar slovenskega knjižnega jezika
táčka — e ž (á) 1. manjšalnica od taca: psiček z belimi tačkami / zajec se je postavil na zadnje tačke noge; odtisi mačjih tačk / plašč iz lisičjih tačk iz lisičjega krzna s spodnjega dela nog / naučil je psa dajati tačko dvigniti tačko tako, da se lahko … Slovar slovenskega knjižnega jezika