- tróbljenje
- -a s (ọ́) glagolnik od trobiti: poslušati piskanje in trobljenje / trobljenje na rog, v rog / trobljenje parnika / slonovo trobljenje / voznik je z glasnim trobljenjem opozarjal pešce
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
tróbljenje
Look at other dictionaries:
dotrobíti — in dotróbiti im dov. (ȋ ọ) končati trobljenje: trobentač je dotrobil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lôvski — a o prid. (ó) nanašajoč se na lovce ali lov: lovski plen; slika kaže lovski prizor / prevzela ga je lovska strast / lovski čuvaj čuvaj, ki skrbi za čuvanje in gojitev divjadi, navadno poklicno; lovski krst običaj, s katerim se sprejme novi lovec; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trómba — e ž (ọ̑) 1. preprosto glasbilo v obliki na koncu lijakasto razširjene cevi, v katero se piha: narediti trombo iz ovnovega roga; zatrobiti na trombo // kar je po obliki temu podobno: cvet z veliko trombo ♦ meteor. lijakast viharni vrtinec pod… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tutú — in tútu medm. (ȗ; ȗ) posnema glas hupe, trobljenje: pred ovinkom je zatrobil: tutu, tutu / pesn. pomlad je že tu, tututu, so zatrobile trobentice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
