- trnìč
- -íča m (ȉ í) etn. posušen, v hruško oblikovan sir, v katerega so z lesenim modelom vtisnjeni razni liki, okraski: fant ji je podaril trnič
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
backa — bȁcka ž <G mn bȃckā/ ī> DEFINICIJA bot. mala bodlja, trnić (spinula) ETIMOLOGIJA vidi bad … Hrvatski jezični portal