- trebúšnik
- -a m (ȗ) ekspr. kdor ima velik, debel trebuh: za trebušnike je ta pot prenaporna
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
trebuháč — a m (á) trebušnik: trebuhač in suhec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trebúhar — ja m (ȗ) trebušnik: neokreten trebuhar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trebúšec — šca m (ȗ) redko 1. trebušček: imel je že trebušec 2. trebušnik: med vegetarijanci ni trebušcev … Slovar slovenskega knjižnega jezika