- trdoglávec
- -vca m (ȃ) ekspr. 1. nenadarjen človek: truditi se z malim trdoglavcem 2. trmast, svojeglav človek: trdoglavec ni hotel popustiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
trdín — a m (ȋ) star. trdoglavec, svojeglavec: ta trdin ne odneha … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trdína — e tudi a m (í) redko trdoglavec, svojeglavec: velik trdina je, z njim nič ne opraviš e ž (í) 1. knjiž. trden, suh svet, trdna, suha tla: izvlekli so vola iz močvirja na trdino 2. nar. trava, ki raste na suhem, slabem svetu: kositi trdino 3.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trdobúčnež — a m (ȗ) pog. trdoglavec: ni tak trdobučnež, da tega ne bi razumel / pregovoriti trdobučneža … Slovar slovenskega knjižnega jezika