- travéja
- -e ž (ẹ̑) um. osnovni prostorski element med glavnimi podpornimi točkami oboka, obočna pola: cerkev s štirimi travejami
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
travej — tràvēj m <G travéja> DEFINICIJA arhit. 1. prostorna jedinica omeđena potpornjima (npr. kod mosta, dio između dvaju pilona) 2. crkv. u crkvenoj arhitekturi polje na svodu omeđeno uzdužnim i poprečnim lukovima ETIMOLOGIJA fr. travée ← lat.… … Hrvatski jezični portal