- tožljívec
- -vca m (ȋ) kdor rad toži, zatoži: bati se tožljivcev; ovaduhi in tožljivci
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
tožljívec
Look at other dictionaries:
špèc — špêca m (ȅ é) žarg. tožljivec: kar zatoži. Ne bom, nisem špec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
špêca — e ž (ȇ) žarg. tožljivec: niso ga marali, ker je bil špeca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
špêcar — ja m (ȇ) žarg. tožljivec: bil je največji špecar v razredu / med njimi ni bilo špecarjev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
špèckáhla — e ž (ȅ ȃ) žarg. tožljivec: on je znana špeckahla … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tóžen — 1 žna o prid., tóžnejši (ọ ọ̄) star. 1. otožen, žalosten: tožna zapuščena mati / tožen izraz, pogled / tožen spomin 2. žalosten, težek: tožna usoda / tožno življenje / tožni časi tóžno prisl.: tožno klicati; tožno lepa pesem / v povedni rabi, s … Slovar slovenskega knjižnega jezika
