- tožárjenje
- -a s (á) glagolnik od tožariti: odvaditi otroke tožarjenja; kaznovati koga za tožarjenje; tožarjenje in obrekovanje / tožarjenje za mejo; stroški tožarjenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
tožárjenje
Look at other dictionaries:
právda — e ž (ȃ) 1. jur. sodni postopek, s katerim se rešuje civilnopravni spor pred sodiščem: pravda teče; končati, sprožiti, začeti pravdo; zastopati koga v pravdi / delitvena pravda v zvezi z delitvijo skupne stvari ali premoženja; lastninska pravda… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
právdanje — a s (ȃ) star. tožba, tožarjenje: dolgotrajno pravdanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pravdaríja — e ž (ȋ) star. tožba, tožarjenje: ta pravdarija traja že dalj časa / pravdarija ga ne veseli pravništvo, pravo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žréti — žrèm nedov., žŕl (ẹ ȅ) 1. ekspr. hlastno jesti: krave žrejo deteljo; eden od mladičev je zbolel in nehal žreti; pujski radi žrejo // nizko jesti sploh, zlasti pretirano: kar sam to žri; žreti na tuj račun; žre kot volk / žreti tablete proti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
