- topníški
- in tópniški -a -o prid. (ȋ; ọ̑) nanašajoč se na topništvo: topniško obstreljevanje / topniška enota
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
topníški
Look at other dictionaries:
artileríjski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na artilerijo, topniški: začeti napad z artilerijskim ognjem; topovi, havbice in drugo artilerijsko orožje / artilerijski polk; artilerijski polkovnik; artilerijska oficirska šola … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bóbnati — am nedov. (ọ̑) 1. udarjati, igrati (na) boben: bobnar bobna; preh. bobnati koračnico // z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove: dež bobna na šipe, po pločevinasti strehi; bobnati s prsti po mizi 2. preh., star. ob bobnanju naznanjati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
divizión — a m (ọ̑) voj. enota iz dveh do štirih baterij ali eskadronov: konjeniški, topniški divizion … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvóbòj — ôja m (ọ̑ ȍ ọ̑ ó) 1. boj dveh oseb s strelnim ali hladnim orožjem po določenih pravilih: poklicati, pozvati koga na dvoboj; zmagati v dvoboju; biti sekundant v dvoboju 2. spopad dveh nasprotnikov sploh: letalski, topniški dvoboj / besedni,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poligón — a m (ọ̑) 1. voj. kraj, prostor a) za vadbo v streljanju s težkim orožjem: oditi na poligon; vadba na poligonu / topniški poligon b) navadno s prilastkom za preizkušanje novega orožja, zlasti težkega: raketni poligon; poligon za vodene izstrelke… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
