- cméravec
- in cmerávec -vca m (ẹ́; ȃ) ekspr. kdor se (rad) joka: cmeravec se duši v solzah // slabš. malodušen, črnogled, neodločen človek: bodi možak, ne pa cmeravec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
jokávt — a m (ȃ) redko jokavec, cmeravec: vse se mu zdi brezizhodno, ko je pa tak jokavt … Slovar slovenskega knjižnega jezika