- človekoljúben
- -bna -o prid. (ú ū) knjiž. ki ima namen pomagati ljudem: človekoljubne ustanove / to je človekoljubno dejanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
àhumán — a o prid. (ȁ ȃ) ki ni človeški ali človekoljuben: odbijal ga je ahumani svet; ahumane metode … Slovar slovenskega knjižnega jezika
filantrópski — a o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na filantropijo, človekoljuben: filantropski socialni čut 2. nanašajoč se na filantropizem: filantropski pedagogi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
humán — a o prid. (ȃ) 1. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti, človeški: do svojih nasprotnikov je bil human; biti human s podrejenimi / humana zakonodaja; humano čustvo / humani odnosi // ki ima namen pomagati ljudem, človekoljuben:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljudomíl — a o prid. (ȋ ȋ) star. 1. prijazen, dobrohoten, blag, zlasti do podrejenih: ljudomila cesarica / pozdravljal je zbrane z ljudomilim smehljajem 2. dobrodelen, človekoljuben: ljudomila ustanova / ljudomilo dejanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika