- tk
- [tǝ̀k] medm. (ǝ̏) posnema glas pri (rahlem) udarcu: tk tk tk, je potrkalo na vrata; tipkal je počasi: tk, tk, tk / vrabček je stekel po okenski polički: tk tk tk
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.