tíkoma

prisl. (ȋ) star., v zvezi s prislovnim določilom tik: vozila sta tikoma drug za drugim; stol je primaknil tikoma k postelji / prišli so tikoma pred odhodom ------ predl. (ȋ) star., z rodilnikom tik: stopil je tikoma njega in mu grozil; tikoma zida raste grm / bila je tik tikoma njega