- tíkatáka
- in tíka táka medm. (ȋ-ā) posnema enakomerno se ponavljajoče šibke glasove pri premikih urnega mehanizma: ura se oglaša: tikataka, tikataka
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
tikatákati — am nedov. (ā) dajati glas tikataka: budilka tikataka … Slovar slovenskega knjižnega jezika