- tihožíten
- -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tihožitje: tihožitna kompozicija ● knjiž. tihožitno razpoloženje v pesmi razpoloženje, ki odraža mir, ubranost v naravi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.