- tihôten
- -tna -o prid. (ó) precej tih: tihoten šepet / tihotna cesta; tihotno mesto / tihotna noč / tihotna misel tihôtno prisl.: tihotno stopati / v povedni rabi povsod je čudno tihotno
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.