- téžnost
- -i ž (ẹ́) fiz. pojav, da se telesa privlačijo zaradi svoje mase: rakete premagajo zemeljsko težnost; naprave za merjenje težnosti; zakon o težnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
téžnost
Look at other dictionaries:
téznost — i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost teznega1: avtor se je v drami izognil teznosti; teznost umetniškega dela … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prȍtežnōst — ž svojstvo onoga što je protežno … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
téžnosten — tna o prid. (ẹ) nanašajoč se na težnost: težnostna sila / težnostni pospešek težni pospešek; težnostno polje polje, v katerem deluje težnost ◊ grad. težnostna pregrada pregrada, ki se upira prevrnitvi z lastno težo; teh. težnostna žičnica… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
breztéžnosten — tna o prid. (ẹ) fiz. na katerega navidezno ne deluje težnost: breztežnostni prostor / neugodno počutje v breztežnostnem stanju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gravitácija — e ž (á) 1. fiz. pojav, da se telesa privlačijo zaradi svoje mase, težnost: teorija gravitacije 2. gospodarska, prometna usmerjenost k določenemu središču, teženje: gravitacija vasi k mestu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
privláčnost — i ž (á) 1. lastnost, značilnost privlačnega: vse je očarala s svojo privlačnostjo; osebna, spolna privlačnost / privlačnost njegovih besed je vplivala na odločitev // s prilastkom kar privlači, vzbuja zanimanje: turistične privlačnosti; jezero je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
telesnína — e ž (ȋ) zastar. telo: težnost telesnin ● zastar. izračunati telesnino prostornino … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zêmeljski — tudi zémeljski a o [mǝl] prid. (ē; ẹ̑) nanašajoč se na zemljo: zemeljski polmer; zemeljska površina; proučevati zemeljsko zgodovino; zemeljsko središče / zemeljski ugrez / zemeljski plin naravni plin v nahajališčih nafte in premoga / zemeljska… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
