bridkóst — i ž (ọ̑) trpka duševna bolečina: prizadejal ji je mnogo bridkosti; užiti dovolj bridkosti; z bridkostjo v srcu gleda njegovo početje; bridkost srca; življenje brez težav in bridkosti / smrtna bridkost tesnoba, trpljenje ob umiranju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okóli — prisl. (ọ̑) 1. izraža položaj v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: okoli stoji vrsta stebrov; okoli se zavrteti / okoli se obrniti, ozreti / ekspr.: okoli in okoli je gosta živa meja; okoli in okoli se zasukati // izraža… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plahôta — e ž (ó) knjiž. boječnost: divjad je izgubila vso plahoto; zajčja plahota // strah, tesnoba: obšla ga je neka plahota; stresla se je v plahoti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
popúščati — am nedov. (ú) 1. prenehavati imeti kaj napeto, nategnjeno: počasi je popuščal nit; zategovati in popuščati vajeti; popuščati vlačilno vrv 2. prenehavati opravljati delo, ki kaj povezuje: klini že popuščajo; zarjaveli žeblji popuščajo /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
popustíti — ím dov., popústil (ȋ í) 1. prenehati imeti kaj napeto, nategnjeno: večkrat je moral popustiti vajeti; popustiti vrv / popustiti pas za eno luknjo / popustiti mišice sprostiti / popustiti pedal za plin manj pritiskati nanj; pren. ni mu prišlo na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preráščati — am nedov. (á) 1. rastoč prekrivati: lišaj prerašča drevo; cesto je začela preraščati trava / tanka kožica že prerašča rano 2. z rastjo presegati: otroci ga že preraščajo; smreke preraščajo drugo drevje / tovariše je preraščal za pol glave; pren.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pričakoválen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na pričakovanje: pričakovalna nervoza, tesnoba / pričakovalni čas … Slovar slovenskega knjižnega jezika
smŕten — tna o prid. (ȓ) 1. nanašajoč se na smrt: iz bolnikovih ust je prihajalo smrtno hropenje / smrtni pot pot pri smrtnem boju ali zelo velikem strahu; smrtna bridkost tesnoba, trpljenje ob umiranju / smrtni boj umiranje, agonija / kačji pik je lahko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tesnôbnost — i ž (ó) 1. lastnost, značilnost tesnobnega: tesnobnost izraza na obrazu / knjiž. tesnobnost jesenskega večera 2. knjiž. tesnoba: prevzela ga je tesnobnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
têsnost — i ž (é) lastnost, značilnost tesnega: tesnost stanovanja / knjiž. ko je ostal sam, ga je obšla tesnost tesnoba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
