- terítev
- -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od treti 3: teritev je bila žensko delo 2. nekdaj skupno trenje lanu: povabiti na teritev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
teríški — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na terice ali teritev: teriški običaji / teriška jama sušilna jama … Slovar slovenskega knjižnega jezika