- telovádec
- -dca m (ȃ) kdor goji telovadbo: nastop, tekmovanje telovadcev ♦ šport. orodni telovadec; telovadec na drogu, konju
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
telovádec
Look at other dictionaries:
artíst — a m (ȋ) 1. kdor nastopa v varieteju, kabaretu, cirkusu: bil je artist in akrobat; nastop potujoče skupine artistov; življenje cirkuških artistov 2. ekspr. kdor do največje popolnosti obvlada kaj: ni bil samo telovadec, ampak artist; artist,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
favorizírati — am nedov. (ȋ) izkazovati komu glede na druge večjo naklonjenost, večje ugodnosti, dajati prednost: publika po navadi favorizira domače igralce; favorizirati industrijo na škodo kmetijstva; favorizirati nekatere kupce; favorizirati domačo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fízkultúrnik — a m (ȋ ȗ) pog. športnik, telovadec: bil je vsestranski fizkulturnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gíbčen — čna o prid., gíbčnejši (í ȋ) 1. ki se z lahkoto giblje, premika: gibčen telovadec; zadnje čase postaja fant gibčnejši; gibčen kot vrtavka / gibčni prsti; bila je visoke, gibčne postave; gibčno telo ∙ ekspr. bila je nenavadno gibčnega jezika… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gimnást — a m (ȃ) pri starih Grkih učitelj v gimnaziju: grški gimnasti // knjiž., redko telovadec: biti navdušen gimnast … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izkazováti — újem tudi skazováti újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da postanejo namensko, sistematično zbrani podatki o čem znani: objavljena statistika izkazuje manj slovensko govorečih ljudi, kot jih je v resnici / izkazovati dobiček; bilanca izkazuje izgubo 2 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kolébnica — e ž (ẹ̑) šport. vrv, ki jo telovadec med vrtenjem preskakuje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
léten — 1 tna o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na leto: a) letni dohodek; letni prirastek lesa; letna množina padavin; povprečna letna proizvodnja / letno povprečje / pomlad je najlepši letni čas b) izpolnili so že deset odstotkov letnega načrta; poslati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lêvji — in lévji a e prid. (ȇ; ẹ̑) nanašajoč se na leve: levja glava, griva, koža; iz daljave se je slišalo levje rjovenje / levja kletka // ekspr. tak kot pri levu: pokazal je levji pogum; bil je plečat človek z levjo glavo; ponosen je na svojo levjo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
míšičast — a o prid. (ȋ) ki ima (razmeroma) močno razvite mišice: mišičast telovadec; ima močne, mišičaste roke / raztegljivo mišičasto žrelo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
