- téhtanje
- -a s (ẹ̑) glagolnik od tehtati: tehtanje paketov, živine; redno tehtanje med shujševalno kuro / tehtanje dokazov / tehtanje ljudi po dejanjih / odločiti se po dolgem tehtanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
téhtanje
Look at other dictionaries:
téhtnica — e ž (ẹ̑) priprava za tehtanje: naravnati, umeriti tehtnico; uravnotežena tehtnica; občutljivost tehtnice / tehtnica se izravna, nagne; dati, stopiti na tehtnico; skodelici tehtnice; jeziček na tehtnici / decimalna tehtnica s katero se tehta… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tehtálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na tehtanje: tehtalni mehanizem / tehtalna posodica ♦ obrt. tehtalni stroj priprava za avtomatsko tehtanje testa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
analítičen — čna o prid. (í) nanašajoč se na analizo: analitični postopek / analitični oris književnega dela; analitična kritika; analitično reševanje problemov / sklepali so po analitičnih podatkih; analitična ocena delovnih mest / vodja analitičnega odseka; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dotéhtati — am dov. (ẹ̑) končati tehtanje: prodajalka je dotehtala; pren. nisem še dotehtal njene cene … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lekárniški — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na lekarno: lekarniški predpisi / lekarniška oprema / listi te rastline se uporabljajo za lekarniške namene / vodja lekarniške postaje / lekarniški poklic lekarnarski ♦ teh. lekarniška tehtnica tehtnica, ki omogoča… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
precizíjski — a o prid. (ȋ) teh. za katerega je značilna velika preciznost: precizijski instrumenti / precizijski barometer; precizijska tehtnica tehtnica, ki omogoča zelo natančno tehtanje od 0,01 g do 1 g … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tehtarína — e ž (ȋ) plačilo za tehtanje: plačati tehtarino … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tehtnína — e ž (ȋ) pristojbina za tehtanje: zvišati tehtnino na javnih tehtnicah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
viséti — ím nedov., vísel (ẹ í) 1. biti oprt, pritrjen na kaj ob zgornjem delu ali nad seboj brez opore na tleh, spodaj: svetilka, zavesa visi; klobuk visi na klinu; slika visi na steni; na veji visi roj; držeč se vrvi, viseti nad prepadom; pod stropom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
