Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
boróvčica — e ž (ọ̄) nar. taščica: V hribu za hišo je zapela borovčica (J. Jalen) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čèk — medm. (ȅ) posnema glas taščice ali nekaterih drugih ptic: ček ček ček, se oglaša taščica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gnézdo — a s (ẹ) 1. prostor, ki si ga pripravi ptica za nesenje jajc in valjenje: napraviti gnezdo; taščica si je začela spletati, znašati gnezdo; mladiči so že zleteli iz gnezda; lastovičje gnezdo; stanovanje je bilo kakor sračje gnezdo nepospravljeno,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rdečegŕl — a o prid. (ȓ r̄) ki ima rdeče grlo: drobna, rdečegrla taščica ♦ zool. rdečegrli slapnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ščínkavček — čka m (í) manjšalnica od ščinkavec: ščinkavček in taščica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
táščičin — a o (ā) pridevnik od taščica: taščičino gnezdo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žgoléti — ím nedov. (ẹ í) 1. oglašati se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino: ptiči so žgoleli na vejah / slavec, škrjanec, taščica žgoli ∙ ekspr. kar naprej žgoli neke popevke s prijetnim, visokim glasom poje, prepeva 2. ekspr. s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
