- tabernákelj
- -klja m (á) rel. omarica, navadno na oltarju, v kateri so shranjene posvečene hostije: odpreti tabernakelj; postaviti monštranco v tabernakelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
tabernákeljski — a o [kǝl] prid. (á) nanašajoč se na tabernakelj: tabernakeljska vratca / tabernakeljska omara baročna omara iz predalnika, na katerem je plitvejši nastavek s predalčki in ploskev za pisanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika