- svínčnikov
- -a -o (ȋ) pridevnik od svinčnik: svinčnikova konica
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
grafít — a m (ȋ) mehka rudnina temno sive barve kovinskega sijaja: premazati z grafitom; grafit za izdelovanje svinčnikov ♦ min. ena izmed oblik ogljika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rezêrva — e ž (ȇ) 1. kar se hrani za posebne namene, potrebe: načeti, porabiti rezervo; denarne rezerve; materialne rezerve; imeti rezerve goriva, živil / za rezervo si je kupil več svinčnikov; imeti kaj v rezervi 2. nav. mn. kar je kje ali ostane kje po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šílček — 1 čka m (ȋ) priprava za šiljenje svinčnikov, min: šiliti s šilčkom; oster šilček 2 čka m (ȋ) redko šilce2: šilček likerja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šíljenje — a s (ȋ) glagolnik od šiliti: nož za šiljenje / šiljenje svinčnikov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zbírka — e ž (ȋ) 1. kar je nabrano, zbrano: zbirka dokazov se veča; dopolnjevati zbirko narečnih besed; to delo je zbirka nasprotujočih si trditev; ekspr. kupil mu je celo zbirko svinčnikov veliko 2. navadno s prilastkom sistematično urejena skupina… … Slovar slovenskega knjižnega jezika