Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
blazíran — a o prid. (ȋ) ekspr. čustveno otopel, izživet, naveličan: blaziran aristokrat; pravi blazirani svetovljan / njihovi blazirani obrazi; poslušala je njegovo blazirano govorjenje / sodobna blazirana civilizacija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezdomovínski — a o prid. (ȋ) ki je brez domovine: brezdomovinski potepuh / brezdomovinski svetovljan … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kozmopolít — a m (ȋ) 1. nav. slabš. pristaš kozmopolitizma: odtujil se je domovini in svojemu narodu ter postal nekakšen kozmopolit 2. kdor je široko, svetovno razgledan in zelo uglajen, svetovljan: je intelektualec in kozmopolit ◊ biol. rastlina ali žival,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poliglót — a m (ọ̑) kdor zna, obvlada več jezikov: bil je poliglot in svetovljan … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svetovljánka — e ž (ȃ) ženska oblika od svetovljan … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svetovnják — a m (á) 1. star. svetovljan: imeli so ga za svetovnjaka; družba bahavih svetovnjakov 2. zastar. laik, neduhovnik: duhovniki in svetovnjaki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
