- svetopétec
- -tca m (ẹ̑) knjiž. kdor se kaže, se dela poštenega, pobožnega: takim svetopetcem ne zaupa
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
svetopétka — e ž (ẹ̑) ženska oblika od svetopetec … Slovar slovenskega knjižnega jezika