- svetohlínec
- -nca m (ȋ) slabš. kdor se kaže, se dela poštenega, pobožnega: razkrinkati svetohlinca; prebrisan svetohlinec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pobožnják — a m (á) nav. slabš. pobožnjaški človek: pobožnjak in svetohlinec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pobožnjákar — ja m (ȃ) nav. slabš. pobožnjakarski človek: na starost je postal pobožnjakar; svetohlinec in pobožnjakar … Slovar slovenskega knjižnega jezika