- svetloglàv
- in svetlogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima svetlo glavo: svetloglav konj / svetloglava deklica svetlolasa
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
svetlo... — 1 prvi del zloženk nanašajoč se na svetel: svetlodlak, svetloglav, svetlonog 2 prvi del zloženk, kakor svetlomoder, svetlordeč, svetlosinji ipd., gl. svetel … Slovar slovenskega knjižnega jezika