- svétenje
- -a s (ẹ́) glagolnik od svetiti: svetenje luči
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
svetílen — lna o prid. (ȋ) nanašajoč se na svetenje: svetilna doba žarnice / svetilni plin / svetilni organ kresnice; svetilna raketa ♦ elektr. svetilna nitka nitka, ki jo električni tok ob prehodu segreje do žarenja; navt. svetilna boja; voj. svetilna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tréska — e stil. treskà è ž (ẹ; ȁ ȅ) nar. odsekan, odlomljen tanek, podolgovat kos lesa; trska: cepiti treske; klati polena v treske; podkuriti s treskami; suh je kot treska / treska se mu je zadrla v prst iver // nekdaj tak kos lesa, na enem koncu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tŕska — e ž (ŕ) zool. velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi in dvema podrepnima plavutma, Gadus morhua: loviti trske; jate trsk / polenovka je posušena trska e stil. trskà è ž (ŕ; ȁ ȅ) 1. odsekan, odlomljen tanek, podolgovat kos lesa: pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika