- svatoválec
- -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) svat: vriskanje veselih svatovalcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
svatoválka — e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od svatovalec: začele so prihajati svatovalke … Slovar slovenskega knjižnega jezika