Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slowenische Meisterschaft (Badminton) — Slowenische Meisterschaften im Badminton werden seit 1958 ausgetragen, zu diesem Zeitpunkt noch als Meisterschaften der Sozialistische Republik Slowenien. Die Austragung von Juniorenmeisterschaften begann 1963. Internationale Titelkämpfe gibt es… … Deutsch Wikipedia
švalja — švȁlja (švȅlja) ž <G mn švȃljā> DEFINICIJA zast., v. krojačica ONOMASTIKA pr. (prema zanimanju): Švàljek (360, Krapina, Zagorje), Švȇc (430, Zaprešić, Zagreb, Zagorje, Podravina, ← češ.), Švélec (Zagreb, Ivanec, Koprivnica, Međimurje),… … Hrvatski jezični portal
terzija — tèrzija m <N mn e> DEFINICIJA reg. onaj koji kroji i šije; krojač ONOMASTIKA pr. (prema zanimanju, usp. Krajačić, Sabo, Švaljek): Tèrzīć (1510, Nova Gradiška, I Slavonija, Zagreb, Požega), Tèrzija (Slavonski Brod, Kaštela) ETIMOLOGIJA tur.… … Hrvatski jezični portal
čevápčič — a m (ȃ) nav. mn. na žaru pečen svaljek sesekljanega mesa: čevapčiči s čebulo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fídibus — a m (ȋ) nekdaj svaljek papirja ali trska za prižiganje, zlasti pipe: prižgati s fidibusom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
macafízelj — tudi macefízelj zlja m (í) nar. 1. nav. mn. svaljek (iz krompirjevega testa): za kosilo bomo jedli macafizlje in solato 2. zelo majhen človek: takegale macafizlja se pa že ne bom bal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
múcka — e ž (ȗ) 1. ljubk. mačka: mucka čepi na peči in prede; mucke se igrajo na dvorišču / okrog mačke je bilo pet (mladih) muck 2. pog., ekspr. ljubka, mikavna ženska ali otrok: kakšno (ljubko) mucko ima / kot nagovor te zebe, mucka 3. nav. mn., pog.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osváljek — jka m (ȃ) star. svaljek: sredica kruha se je med njegovimi prsti spreminjala v osvaljek; močnati osvaljki // (z rokami) zmečkana stvar, zlasti papir, tkanina: časopis je zmečkal in osvaljek vrgel v peč … Slovar slovenskega knjižnega jezika
súkanček — čka m (ú) nav. mn., gastr. droben svaljek iz moke in jajc za zakuho: pripraviti sukančke za juho … Slovar slovenskega knjižnega jezika
testén — a o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na testo: testena skorja / testen cmok, svaljek ♦ gastr. testeni riž rižu podoben izdelek iz rezančnega testa 2. ekspr. podoben testu: človek s testenim obrazom; testena lica / testena zemlja testéno prisl.:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
