súžnji

súžnji
-a -e prid. (ú) star. 1. zasužnjen: sužnji narod / sužnja dežela 2. suženjski: sužnja preteklost; sam.: lastnik več sužnjih sužnjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • súženj — žnja m (ú) 1. v suženjstvu brezpraven, nesvoboden človek, ki je v lasti svojega gospodarja: kupiti sužnja; rimski sužnji / lastnik sužnjev; trgovina s sužnji / prodali so ga za sužnja / črni sužnji v ameriškem okolju, nekdaj brezpravno,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sȗžanj — m 〈G sȗžnja, N mn sȗžnji/s‹žnjevi, G s‹žānjā/s‹žnjēvā〉 ekspr. 1. {{001f}}onaj koji je utamničen; uznik 2. {{001f}}zarobljenik …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • sužanj — sȗžanj m <G sȗžnja, N mn sȗžnji/sȕžnjevi, G sȕžānjā/sȕžnjēvā> DEFINICIJA ekspr. 1. onaj koji je utamničen; uznik 2. zarobljenik ONOMASTIKA pr. (prema statusu): Súžnjević (270, Pakrac, Banija, Osijek) ETIMOLOGIJA ≃ slov. suženj ≃ su + v. uže …   Hrvatski jezični portal

  • brezpráven — vna o prid. (á ā) ki je brez pravic: brezpravni, podjarmljeni narodi; sužnji so bili brezpravni; brezpravna delovna množica …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • latifúndij — a m (ú) pri starih Rimljanih zelo veliko kmetijsko posestvo, ki ga obdelujejo sužnji: nastanek latifundijev // v nekaterih deželah zelo veliko kmetijsko posestvo sploh: izkoriščani kmetijski delavci na sicilskih latifundijih …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • latifúndija — e ž (ú) pri starih Rimljanih zelo veliko kmetijsko posestvo, ki ga obdelujejo sužnji: nastanek latifundij // v nekaterih deželah zelo veliko kmetijsko posestvo sploh: sicilske latifundije …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • súženjstvo — a [žǝn] s (ú) 1. gospodarsko družbena ureditev pred fevdalizmom, v kateri so proizvajalci sužnji: suženjstvo v stari Grčiji; suženjstvo in fevdalizem 2. obstoj sužnjev: odpraviti suženjstvo v Ameriki; suženjstvo in tlačanstvo // stanje, življenje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • svobôden — dna o prid., svobôdnejši (ó ō) 1. podrejen samo zakonom in ne neomejeni, samovoljni oblasti koga: vsak človek se rodi svoboden / osebno svoboden človek // zgod. ki ni last koga: tlačan se je odkupil in postal svoboden; svobodni ljudje in sužnji 2 …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”