- šustéti
- -ím nedov. (ẹ́ í) šušteti: listje šusti v vetru
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
šuštéti — ím nedov. (ẹ í) dajati rahle, nezveneče glasove: suho listje šušti; veje šuštijo v vetru; brezoseb. v travi šušti // povzročati rahle, nezveneče glasove: šušteti s papirjem šuštèč éča e: svilena šušteča ruta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pošuštévati — am nedov. (ẹ) v presledkih šušteti: breze pošuštevajo; listje pošušteva v vetru / sedel je za pisalno mizo in pošušteval s papirjem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šuštênje — a s (é) glagolnik od šušteti: šuštenje vetra; lahno šuštenje listja / šuštenje papirja, svilene obleke … Slovar slovenskega knjižnega jezika