- suróvež
- -a m (ọ̑) ekspr. surov človek: od tega suroveža ne moreš pričakovati drugačnega vedenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
barbár — a m (ȃ) 1. za stare Grke in Rimljane pripadnik neciviliziranih ljudstev: vdor barbarov; boji z barbari 2. slabš. nekulturen človek, surovež: ali sem tak barbar? civiliziran barbar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brutálnež — a m (ȃ) ekspr. brutalen človek; surovež, nasilnež: bojim se ga, ker je tak brutalnež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
debelokóžen — žna o prid. (ọ̄ ọ̑) ki ima debelo kožo: debelokožna žival // ekspr. ki neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja ali je sam žaljivo nevljuden: ta debelokožni surovež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krútež — a m (ȗ) knjiž. krut človek: krutež in surovež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pobarbáriti se — im se dov. (á ȃ) 1. za stare Grke in Rimljane prilagoditi se barbarskemu načinu življenja in mišljenja: nekateri Grki so se pobarbarili 2. slabš. postati nekulturen človek, surovež: očital jim je, da so se pobarbarili … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stekláč — a m (á) nar. vzhodnoštajersko hudobnež, surovež: preganjati steklače … Slovar slovenskega knjižnega jezika