- sumníčenje
- -a s (ȋ) glagolnik od sumničiti: vznemirjalo ga je sosedovo sumničenje; zavračati sumničenje; imeti razlog za sumničenje / ekspr. boleča sumničenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
mrkoglèd — éda m (ȅ ẹ) knjiž., redko črnogled: to je dalo mrkogledu vzrok za sumničenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sumníčavost — tudi sumničávost i ž (í; á) lastnost, značilnost sumničavega človeka: poznal je njihovo sumničavost / vzbuditi sumničavost sumničenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzajémen — mna o prid., vzajémnejši (ẹ̑) 1. povezan s čim enakim, ustreznim kot povračilom: vzajemna usluga; vzajemno priznavanje študijskih naslovov / vzajemen dogovor, sporazum // medsebojno povezan, odvisen: vzajemno delovanje organov / vzajemen razvoj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapádati — am nedov. (ā ȃ) 1. v zvezi s sneg padajoč prekrivati zemeljsko površino: sneg pogosto zapada že sredi novembra // v večjih količinah padajoč zakrivati, prekrivati: sneg zapada ceste in travnike 2. zastar. nehote, po naključju prihajati: ves čas… … Slovar slovenskega knjižnega jezika