- študíranje
- -a s (ȋ) glagolnik od študirati: omogočiti komu študiranje / študiranje tehnike / biti utrujen od študiranja / študiranje narave / po dolgem ogledovanju in študiranju se je lotil dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
študíranje
Look at other dictionaries:
metaetika — mètaetika ž <D L ici> DEFINICIJA fil. proučavanje naravi, opravdanja, razložnosti i uvjeta istine, te studiranje kodeksa, kriterija i moralnih sudova općenito ETIMOLOGIJA meta + v. etika … Hrvatski jezični portal
klìn — tudi klín klína m (ȉ í; ȋ ȋ) 1. paličast, na eni strani priostren kos lesa, železa, ki se v kaj zabije: klin izpuliti; zabiti klin v zemljo; luknja za klin; suh je kakor drenov klin zelo // temu podoben predmet, ki se rabi za sajenje na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kljúka — e ž (ú) 1. gibljiva priprava na vratih, oknih za odpiranje, zapiranje: kljuka se je pokvarila; pritisnila je na kljuko in odprla vrata; prijeti za kljuko / ta kljuka se ne zapira / okenska kljuka; kljuka vrat 2. priprava, navadno železna, z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kòl — kôla [kou̯] m, mest. mn. stil. koléh (ȍ ó) 1. dolg, srednje debel, v prerezu navadno okrogel lesen predmet: ošiliti kol; zabijati kole v zemljo; privezati trto h kolu; udaril ga je s kolom po glavi; hrastov kol; hodi, kot da bi imel kol v hrbtu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obésiti — im dov. (ẹ ẹ̑) 1. namestiti kaj tako, da je oprto, pritrjeno zgoraj in visi: obesiti sliko, zavese, zvon, zaklano žival; obesiti malho čez ramo, na ramo; obesiti klobuk na klin, obleko na obešalnik; obesiti kotel nad ognjišče, svetilko pod… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prenemíren — rna o prid. (í ȋ) preveč nemiren: bil je prenemiren, da bi sedel / prenemirni časi za študiranje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
študentovánje — a s (ȃ) študentsko življenje: opisovati študentovanje na Dunaju; lahkomiselno študentovanje / ekspr. neuspešno študentovanje študiranje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
štúdij — a m (ú) 1. šolanje zlasti na višji ali visoki šoli: končati študij; med študijem se je preživljal s štipendijo; trajanje študija / fakultetni študij; izredni študij pri katerem se smejo delati izpiti brez rednega obiskovanja predavanj;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
učenóst — i ž (ọ̑) obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti: zaradi učenosti so ga spoštovali; s svojo učenostjo si je pridobil velik ugled / ekspr. temu vprašanju njihova učenost ni bila kos; knjiž. Matija Čop, velikan učenosti / ekspr. kaj bi s … Slovar slovenskega knjižnega jezika
učílnica — e ž (ȋ) 1. šolski prostor za učenje, poučevanje: šola ima deset učilnic; stopiti v učilnico; svetla, velika učilnica / učilnica za biologijo, fiziko // prostor za učenje, študiranje: domski gojenci imajo skupno učilnico 2. zastar. šola, učna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
