- stŕpnost
- -i ž (ŕ) lastnost strpnega človeka: pokazati strpnost; cenili so njegovo strpnost do nasprotnikov / strpnost v vzgoji / narodnostna, rasna, verska strpnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
stŕpnost
Look at other dictionaries:
liberalízem — zma m (ȋ) 1. gospodarska in politična miselnost, nastala v kapitalizmu, ki poudarja gospodarsko in politično svobodo: začetki liberalizma / slovenski meščanski liberalizem; politični liberalizem ♦ ekon. gospodarski ali ekonomski liberalizem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pokázati — tudi pokazáti kážem dov. (á á á) 1. narediti tako, da kdo lahko kaj vidi, pogleda: pokazati kupcu blago; pokaži, kaj si prinesel / pokazati pismo prijateljici / pokažite dokumente, potne liste / pokazati komu mesto, stanovanje razkazati / ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sámozaščíta — e ž (ȃ ȋ) zaščita samega sebe: strpnost v cestnem prometu je najboljša samozaščita ♦ jur. varovanje svojih pravic pri silobranu, v skrajni sili // v zvezi družbena samozaščita organizirano varstvo socialistične ustavne ureditve, samoupravne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strpljênje — a s (é) star. strpnost: med njima ni bilo ne prijateljstva niti strpljenja / stari ljudje nimajo strpljenja potrpljenja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strpljívost — i ž (í) star. 1. strpnost: narodnostna, verska strpljivost 2. potrpljenje: minila ga je vsa strpljivost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
toleránca — e ž (ȃ) 1. lastnost tolerantnega človeka, strpnost: pohvalili so njegovo toleranco; biti znan po toleranci; reševati vprašanje z veliko toleranco / politična, verska toleranca 2. toleriranje: toleranca napak 3. med. sposobnost organizma, da brez … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tolerántnost — i ž (ȃ) 1. lastnost tolerantnega človeka, strpnost: znan je po svoji tolerantnosti do nasprotnikov; nesmiselna, velika tolerantnost / tolerantnost stališč 2. med. sposobnost organizma, da brez (večjih) negativnih posledic prenaša določene snovi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tujevérec — rca m (ẹ̑) redko drugoverec: strpnost do tujevercev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
verjéten — tna o prid., verjétnejši (ẹ ẹ̄) 1. ki se zdi v skladu z resničnostjo: verjeten izgovor, očitek; navedeni vzrok odsotnosti je najmanj verjeten; verjetna domneva / sum je postal vse verjetnejši; njegova strpnost je videti verjetna prepričljiva,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
